okólje -a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑)
1. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje; kmečko okolje; vživeti se v novo okolje; psihološko okolje
// prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar: postaviti dejanje v določeno okolje; v takem okolju pride glasba še bolj do veljave; boj proti onesnaženju okolja; skrb za ureditev, varstvo človekovega okolja / delovno okolje; industrijsko, poslovno okolje; predmeti so postavljeni v naravno okolje; podporno, razvojno okolje; življenjsko okolje
// knjiž., ekspr. razpoloženje, ozračje: glasba ustvarja nekakšno čustveno okolje
2. rač. celoten sistem, znotraj katerega deluje računalnik, računalniški program: razvojna okolja za programe; računalniki z različnimi okolji operacijskimi sistemi / delovno okolje operacijskega sistema; računalniško okolje
♦ jezikosl. glasovi se prilikujejo svojemu glasovnemu okolju